Objektivnost

Pod pojmom objektivnost razumemo, da so rezultati testov neodvisni od vpliva vodje testiranja. Pri tem ne gre samo za številčne rezultate, temveč tudi za razlago rezultatov testa. Z našimi standardiziranimi mehanizmi za izvrednotenje in razlago zagotavljamo visoko mero objektivnosti. Vsakega vodjo testiranja obsežno usposobimo in obligatorno certificiramo ter na ta način zagotovimo kakovost objektivnosti.

Zanesljivost

Kazalec zanesljivost opisuje stopnjo natančnosti, s katero test meri določeno psihološko lastnost. Pri tem gre predvsem za formalno preciznost natančnosti meritve. Tukaj je odločujoče, kako močno posamezni deli testa (posamezne točke) merijo isto lastnost (notranja konsistenca) in kako stabilno test lastnosti meri (retest-zanesljivost). Vsi naši postopki imajo izjemno dobre karakteristične vrednosti pri izpolnjevanju zanesljivosti. Tako lahko zagotovimo visoko stabilnost natančnosti meritev. Če vas zanimajo natančne vrednosti, se nam oglasite.

Veljavnost

Pod pojmom veljavnost (validnost) razumemo, da testni postopek tudi dejansko meri tiste značilnosti, za katere trdimo, da jih meri.

Razlikujemo različne vrste veljavnosti:

1. Veljavnost vsebine
O veljavnosti vsebine govorimo, kadar testni postopek zajame značilnosti reprezentativno. To temelji na logičnih in strokovnih razmislekih ekspertov. Vsebina testa je veljavna, če posamezne točke testa ponazarjajo tisti pomembni odsek iz vedenjskega področja, o katerem naj podamo izjavo. Test je veljaven, če npr. matematično znanje preverimo z računsko nalogo ali če primernost voznika avtomobila ugotovimo na podlagi opravljene preskušne vožnje. Test bi bil v nasprotju s tem neveljaven, če bi na primer merili inteligenco testiranca s postopkom, v katerem bi preverjali znanje testiranca. Stalni preskusi, ki jih izvajajo priznani strokovnjaki, nam zagotavljajo visoko validnost vsebine naših postopkov.

2. Konstruktna veljavnost
Če določeni test izpolnjuje teoretske predstave glede na lastnosti, ki jih merimo, lahko rečemo, da je test konstruktno veljaven (validen). To pomeni, da lahko iz ugotovitev, ki jih dobimo na testiranju, sklepamo o temeljnih psiholoških osebnostnih lastnostih kot so sposobnosti, lastnosti ali značajske poteze testiranca. Z uporabo statističnih postopkov kot je analiza faktorjev ali postopek avtorjev Campbell in Fiske lahko dajemo veljavne izjave o konstruktni veljavnosti. Poleg tega je treba zagotoviti, da test dejansko vsebuje tiste lastnosti, ki jih želimo meriti. Da to zagotovimo, lahko primerjamo, kako se ugotovitve, ki smo jih dobili iz enega postopka, ujemajo (konvergentna validnost) z ugotovitvami iz drugih testnih postopkov ali odstopajo (divergentna validnost) od njih za podobne (konvergentna validnost) ali druge (divergentna validnost) lastnosti. Podrobnosti k statističnim postopkom in primerjave prejmete po naročilu.

3. Kriterijska veljavnost
Test je kriterijsko veljaven, če lahko iz ugotovitev o testirani osebi v testni situaciji uspešno sklepamo na zunanje kriterije kot je na primer poklicna ali študijska uspešnost. Za kriterijsko veljavnost gre npr. takrat, kadar so študenti, ki so test primernosti za študij na visoki šoli opravili z dobrim rezultatom, v študiju tudi uspešni, in nasprotno študenti, ki so v testu dosegli slabe rezultate, tudi pri študiju dosegajo slabše uspehe. Naši testni postopki so glede na razvoj pripravljeni tako, da je z njimi mogoče poklicno uspešnost in drugo učinkovitost vnaprej optimalno napovedati. Na tej tematiki izvajamo z našimi kooperacijskimi partnerji nadaljnje raziskave.

Umerjanje

Namen umerjanja postopka je v tem, da dobimo primerjalne vrednosti in naključne vzorce ljudi, ki so testiranim osebam glede relevantnih značilnosti (npr. starost, spol, izobrazba, panoga) čim bolj podobni. Tako lahko ocenimo testiranca na podlagi primerjave ugotovitev iz njegovega testa z ugotovitvami, ki smo jih dobili pri ustreznih primerjalnih skupinah, tako imenovanih referenčnih populacijah.

Kot primer lahko obravnavamo prodajalca v primerjavi z drugimi prodajalci iste panoge. Poleg v praksi pogosto uporabljenih metod primerjav skupin z referenčnimi populacijami nudijo naši postopki tudi možnost diagnostike, ki se osredotoča na kriterije. Kriterijsko orientirana diagnostika pomeni, da lahko uporabimo tudi druga primerjalna merila kot so najboljši primeri (Best Cases) ali primerjalne presoje (benchmarkings). Tako lahko prodajalca primerjamo ne le z drugimi povprečnimi prodajalci, temveč tudi z dokazljivo bolj uspešnimi prodajalci.

Ekonomija

Test izpolnjuje ekonomske kriterije, če za izvrednotenje, interpretiranje in izdelavo ter posredovanje ugotovitev porabimo relativno malo virov kot sta čas in stroški. Z našimi hitrimi metodami izvrednotenja zmanjšujete stroške in prihranite čas. Glede na investicije, ki jih pri napačnih zasedbah delovnih mest morebiti izgubite, lahko z našim postopkom pri določenih pogojih znatno zmanjšate stroške. V mislih imamo vodjo ali tržnega svetovalca, ki odgovarja za veliki proračun. V primerjavi s svojim dohodkom ali finančnimi vsotami, za katere odgovarja na primer vodja prodaje, je investicija v temeljno osebnostno diagnostiko majhna in kasnejši povratek investicije zelo velik.